Ko potrkata na vrata STRES in NESPEČNOST

Kolikokrat dnevno ste pod stresom? 

Zjutraj, ko se vam mudi v službo, na cesti zaradi prometnih zamaškov, v službi, v trgovini v dolgi vrsti… Vsak dan smo lahko vsaj nekajkrat v stresni situaciji, kar se negativno odraža na vašem zdravju in počutju.

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku.

Stres in nespečnost sta med seboj zelo povezana. Ali če povem drugače, stres lahko povzroči nespečnost. 

In kaj pravzaprav je nespečnost?

Nespečnost je subjektivni občutek nezadostnega spanja in je najpogostejša motnja spanja. Kaže se kot težavno uspavanje, prezgodnje jutranje zbujanje ali pogosta nočna prebujanja. Občutek nenaspanosti se naslednji dan izrazi kot jutranja in celodnevna utrujenost, pomanjkanje energije, razdražljivost, slabša koncentracija in spomin, manjša storilnost. Nespečnost je simptom in ne bolezen. Zato je pomembno, da prepoznamo vzroke zanjo.
Kratkotrajna oziroma prehodna nespečnost navadno traja manj kot tri tedne, kronična nespečnost pa traja več kot tri tedne, vsaj tri noči na teden.Kratkotrajna nespečnost je pogosto povezana z različnimi stresnimi dogodki, bodisi na delovnem mestu bodisi v osebnem življenju (s spori, tremo, smrtjo v družini, poroko, akutnimi telesnimi boleznimi in drugim).

Kaj je stres?

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv (dogodek, določena zahteva, duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, poškodba telesa, neprijetna novica, oseba …) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost.
Stres je reakcija celega telesa (ne le psihe) in lahko povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol).Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih.


Vrste stresa

Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. 
- Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – pozitivni stres. 
- Dolgotrajen ali ponavljajoč in/ali intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres. 
- Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. 
- Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres. Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za:
• presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);
• zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev);
• psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija …).

Kako si lahko pomagamo?

Pomembno je, da prepoznamo vzrok stresnega doživljanja in se z njim skušamo spoprijeti. Pomagamo si lahko tudi s splošnimi preprostimi ukrepi.
Pri stresu in nespečnosti priporočamo:
• različne tehnike sproščanja (akupresura, joga, meditacija, sprehodi v naravo ipd.);
• skrb za redno telesno dejavnost oziroma vadbo;
• posvečanje hobijem (glasba, vrtnarjenje, branje, ročna dela ipd.);
• urejene prehranske navade (uživanje zdrave hrane);
• zmernost pri pitju alkoholnih pijač;
• skrb za dejavno in razgibano življenje.

 Pri težavah s stresom in nespečnostjo si lahko pomagate tudi z zdravilnimi rastlinami ali izvlečki iz njih, ki se v ta namen uporabljajo že tradicionalno.Npr.:

• korenina zdravilne špajke ali baldriana (Valeriana officinalis L.)
• zel pasionke (Passiflora incarnata L.)
• list navadne melise (Melissa officinalis L.)
• list poprove mete (Mentha piperita L.)

viri:

·   Tušak M et al. Tušak M, Masten R, eds. Stres in zdravje: znanstvena monografija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo; 2008.

·   Starc R. Bolezni zaradi stresa I: Od utrujenosti, pešanja spomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Ljubljana: Sirius AP; 2008.

·  Dernovšek M Z, Gorenc M, Jeriček H. Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2006.

Stres seveda zelo težko ublažimo, še posebej na hitro. Sredi delovnega dne nima nihče časa za sproščanje, jogo ali podobne tehnike sproščanja. Ne trpite več zaradi stresa – pomagajte si s starodavno tehniko, ki vam v nekaj minutah zagotovljeno pomaga olajšati stres in izboljšati počutje z akupresuro!

Če za akupresuro prej še niste slišali ali pa ne veste točno, kaj je, je zagotovo najpomembneje naslednje:

• akupresura je popolnoma naravna, neškodljiva metoda za lajšanje različnih težav
• s prstom samo pritiskate na določeno točko v telesu, kar ugodno vpliva na živce
• izjemno preprosta je za izvajanje, ne potrebujete nobenega predznanja
• izvajate jo samostojno, brez kakršne koli pomoči
• ne zahteva nobenih pripomočkov, le prste (palčka je samo nenujen dodatek)
• izvedba je zelo hitra, samo 5–10 minut na dan
• deluje še dolgo po tem, ko prenehamo s tretmajem
• izvajamo jo lahko tudi drugim (npr. domačim)
• ni starostne omejitve, primerno za popolne začetnike

Kako lahko z akupresuro obvladamo stres?

Pritisk na določene točke na telesu zelo blagodejno vpliva na nas. Z akupresuro hitro in učinkovito:

• Sproščamo mišice (občutek je podoben kot po dobri masaži)
• Zmanjšamo izločanje kortizola ter povečamo izločanje serotonina in dopamina - hormona sreče (tako prekinemo stresno zanko in izboljšamo kreativno mišljenje ter sposobnost reševanja problemov)
• Pridobimo občutek pomirjenosti
• Pridobimo občutek kontrole
• Okrepimo imunski sistem (Dolgotrajni stres močno ohromi imunski sistem. Z akupresuro povrnemo hormonsko ravnovesje in tako imunski sistem ponovno pripravimo na boj z dejavniki iz okolja) (Povzeto iz www.protistresu.si)

Akupresuro lahko preprosto izvajamo tudi sami in ko enkrat poznamo točke, jo opravimo v le nekaj minutah.

Izvajamo jo lahko kjerkoli in kadarkoli, stimulacijo posameznih točk pa lahko razporedimo čez cel dan.

Na spodnjih slikah so prikazane akupresurne točke za odpravo stresa (HT7, PC6 in DU20).